Nasveti

Beseda tinitus prihaja iz latinske besede tinnere, kar pomeni zvoniti. Tinitus (šumenje/piskanje) je simptom in ne bolezen. V ožjem smislu pomeni subjektivno zaznavanje zvoka brez zunanjega dražljaja, ki nastane zaradi neustreznega draženja slušne poti in slušne skorje. To pomeni, da v okolici tega zvoka ni, drugi ga ne slišijo, vi pa zaznavate pisk ali šumenje v enem ali obeh ušesih ali v glavi (subjektivni tinitus). Slišite lahko različne tone, piskanje, šumenje, zvonjenje, mrmranje, čričke ali pa kakšno melodijo. Tinitus je po različnih študijah prisoten pri 5–30 % odrasle populacije.

Izguba sluha, ki jo je mogoče preprečevati, zdraviti in rehabilitirati, močno vpliva na zdravje in kakovost življenja posameznika, ki se z njo srečuje. Neodvisnost mnogim pomaga ohranjati tudi slušni aparat, ki je, če ne presega cene cenovnega standarda pri nas za osebe z okvaro sluha brezplačen. Okvara sluha pri nas, podobno kot v svetu, pesti že vsakega desetega prebivalca. Ker pa kar dve tretjini ljudi zaradi težav s sluhom ne obišče zdravnika in ne išče pomoči, ki bi jim povrnila kakovost življenja, ima ugotovljeno okvaro sluha le tretjina prebivalcev z okvarjenim sluhom.

Že v najstniških letih bi se morali zavedati, da se lahko dolgotrajno izpostavljenost hrupu povzroči nepopravljive poškodbe sluha, kar se lahko v izrazitejši meri pokaže šele z leti. Ne glede na leta imejmo do svojega sluha primeren odnos in gane obremenjujmo po nepotrebnem s preglasnim poslušanjem glasbe prek slušalk. Prav tako je pametno, da na koncertu ne stojimo blizu zvočnika oziroma da si v takšnih primerih namestimo v ušesa čepke, ki sluh varujejo pred premočnim hrupom.